Zgodovina doma

Začetki gradnje

Zgodovina doma sega v leto 1969, ko sta si takratni Svet za zdravstvo, socialno varstvo in delo ter Skupščina občine Ljubljana – Šiška prizadevala, da bi se zagotovila potrebna finančna sredstva za izgradnjo Doma starejših občanov Šiška. V letu 1970 je Center za socialno delo izvedel anketo, ki je zajemala 639 anketirancev. Iz nje je bilo razvidno, da je ena od osnovnih želja starejših občanov občine Ljubljana – Šiška, zagotovitev domske oskrbe in varstvo v domačem okolju. Tako sta v letih od 1970 do 1973 svet in skupščina vse napore usmerila k cilju, da so se izoblikovale konkretne programske zasnove za izgradnjo prvega doma starejših občanov v Šiški.

 

Dom je bil del celote novega naselja v Dravljah, tako imenovane soseske 7/1 in je po arhitekturnem konceptu, prometnem principu napajanja in oblikovanja prilagojen pogojem zazidave celotne soseske. Dom je bil zasnovan kot rekreacijsko kulturni, zdravstveni in oskrbovalni center za starejše občane, ki bo po svojem značaju deloval kot dom odprtega tipa. Pred Domom je bil urejen večji park.

 

Ob ustanovitvi se je dom imenoval Dom starejših občanov Marija Draksler – Marjana, po partizanki, zavedni Slovenki in eni od ustanoviteljic Slovenske protifašistične ženske zveze. Dom je od izgradnje leta 1977 doživel večjo preobrazbo šele v letu 2012 – 2013 s prenovo kuhinje in z manjšimi rednimi vzdrževalnimi deli . Takrat je bila izvedena energijska sanacija s pomočjo evropskih sredstev. Projekt je zasnoval arhitekt M. Jeftič leta 2012. Dom je oblikovno ohranil horizontalne linije obstoječih balkonov, le-ti so bili ob sanaciji zastekljeni. S svežimi in svetlejšimi odtenki fasade in barvnimi horizontalnimi poudarki rdeče, oranžne in rumene barve je objekt postal lahkotnejši in bolj svetel, predvsem pa sodobno oblikovan. Na strehi so bili nameščeni še zbiralniki sončne energije za dopolnilno ogrevanje sanitarne vode, prenovljena je bila kotlovnico in urejeno dodatno prezračevanje jedilnice.

Modernizacija in obnovitev doma

Del pritličja Doma smo sočasno ob izvedbi novega “plašča” obnovili in funkcionalno prilagodili. V pritličju smo pridobili svetlejše in moderne prostore: recepcijo, domsko restavracijo in kavarno Lepa Vida. Arhitekt D. Zupančič je v zasnovi prenove upošteval, da je dom starejših v bistvu hiša in hkrati mesto v malem. Hiša ima vrt, vhod, dnevno sobo, kuhinjo, prostore za počitek in prostore za higieno. Hiša je dom. Tam bivamo in se počutimo domače, varno pred zunanjimi vplivi, doma se družimo z družinskimi člani. V dom povabimo prijatelje, da se z njimi družimo in si podelimo čas za poslušanje, smeh in tolažbo. Veliko zgodb, spominov se prepleta, da hiša postane mesto. Park pred Domom je urejen kot sprehajalni rekreacijski park z visokim in nizkim rastjem. Zelenice so povezane s potkami za sprehajanje, del poti ima vadbene elemente za zunanjo fizioterapijo. V lesenem paviljonu lahko posedimo ob kavici ali čaju. V parku je še mini golf, vodomet in kavarniška terasa. V park in kavarno redno zahajajo obiskovalci iz sosednjih blokov, nemalokrat sem pripeljejo tudi svoje kužke. Naš Dom je odprt za hišne ljubljenčke.

 

Pri prenovi notranjosti smo skupaj s projektanti stremeli k temu, da dosežemo domačnost in vanj vtkemo tudi karakter lokacije in spomine stanovalcev. V domski restavraciji so na stenah ogromne skice znanih ljubljanskih motivov npr.: Kongresni trg z gradom, Filipov dvorec ob Tromostovju, Nebotičnik ter tudi nekatere ljubljanske plastike, kot sta Robbov vodnjak in spomenik Vodniku.

 

Pritličje doma je postalo center družabnega življenja za stanovalce in obiskovalce. V kavarni je še manjša muzejska zbirka starinskega porcelana in kristala, ki ju je Dom prejel v dar od stanovalke Vide. V spomin nanjo smo kavarno poimenovali Kavarna Vida.

 

V kasnejših letih med 2014 in 2018 smo Dom postopoma obnavljali. V zadnjih letih smo prenovili fizioterapijo, sobo zadnjega počitka, garderobe za zaposlene, dele pritličja in zahodni del etaž. Dom ima večjo in svetlejšo fizioterapijo, kjer smo upoštevali mnenja strokovnega kadra o preglednosti in funkcionalnosti vadbenega prostora. Z umikom nenosilnih predelnih sten je fizioterapija dobila dragocen prostor za boljšo vadbo stanovalcev.

 

V letih 2017 in 2018 smo izvedli obsežno prenovo etaž v zahodnem delu Doma. Obnova je zajemala zahodni del Doma od prvega nadstropja do zadnjega, šestega nadstropja. Prenova je zajemala več sklopov del: arhitekturno preobrazbo prostorov s posodobitvijo strojnih in elektro instalacij ter vgradnjo nove opreme v prenovljenih prostorih.

Vizija za prihodnost

Že ob izgradnji je bil Dom, glede na takratne jugoslovanske standarde, zgrajen kot nadstandardni, saj je imel samo eno in dvoposteljne sobe s souporabo sanitarij na dve sobi. S prenovo smo dosegli še višji bivalni standard: sobe so za enega ali za dva in imajo svojo lastno kopalnico s sanitarijami. Vse dosegajo zadostno kvadraturo in osvetlitev.

 

Sobe stanovalcev so njihov lasten svet. Na stenah visijo slike njihovih bližnjih, imajo svoje lastne spominke, knjige, slike… Intimnost sobe dopolnjuje še lastna kopalnica. Stanovalci imajo v sobah s kopalnico svoj lasten dom, svoje kraljestvo. Sem ne vstopamo kar tako. Če želimo vstopiti, se moramo najaviti, zato je ob vratih zvonec. Na vratih so imena stanovalcev.

 

Trenutno se zaključuje obnova vzhodnega dela objekta v etažah od prvega do šestega nadstropja in obnova nekaterih delovnih prostorov za naše zaposlene. Veselimo se, da bodo v letu 2026, vsi stanovalci uživali v obnovljenih sobah z lastno kopalnico.

 

Zaključimo z mislimi na naše stanovalce; Naj jim bosta zdravje in sreča še dolgo naklonjena.