V Domu se ravnamo po načelih kongruentno odnosnega pristopa oziroma kulture usklajenih odnosov.
Delo na osnovi skladnega odnosa ne želi obravnavati samo simptomov in se pri načrtovanju in izvajanju terapije ne ravna le na podlagi diagnoze posameznika, temveč želi ustvariti blagodejen odnos, ob katerem nastanejo pozitivni psiho-dinamični in nevrobiološki učinki.
Načrtovanje kongruentnega negovalnega odnosa pomeni sistematično ugotavljanje, vključevanje in interaktivno obravnavanje vsebin, ki imajo nek pozitiven pomen v življenju oseb, z namenom, da bi izboljšali njihovo telesno, psihično, duševno in socialno dobro počutje. Izhodišče za načrtovanje so različni pomembni dogodki, pomembne osebe, pomembna doživetja v življenju posameznika.
Načrt za celostno obravnavo stanovalca naredimo na podlagi biografije, kjer iščemo in spodbujamo pozitivne ter prijetne dogodke in stvari v življenju stanovalca. Na ta način vzpostavimo tudi boljšo povezanost med stanovalci in zaposlenimi.
Primer: Neka ženska se je v vročih poletnih dneh rada sprehajala s svojim možem in otroki v hladnem gozdu. Predvsem je ljubila vonj jelk in prijetno senco. Kadarkoli je bila v gozdu, je začutila harmonijo telesa, duha in duše. Ti prizori so mladi ženi pač pomenili zadovoljstvo, dobro počutje, srečo. Zdaj, ko je ta žena stanovalka doma, so ti pomeni še vedno prisotni in jih lahko uporabimo pri praktični negi.
Poleg negovalne oblike ima osrednje mesto naravnanost na stanovalce, zato za njih skrbijo stalni avtonomni delovni timi, ki stanovalce in njihove navade dobro poznajo. Na ta način se procesi dela v največji možni meri prilagajajo potrebam stanovalcev. To velja tako za dnevne obroke, jutranje vstajanje in večerno odpravljanje v posteljo, telesno nego ter druge potrebe stanovalcev. Prav zaradi tega je pomembno, da se v tovrstno organizacijo dela vključujejo vse poklicne skupine (kuhinja, pralnica, socialna oskrba…).
Negovalci z načrtnimi dražljaji v vsakodnevnih odnosih bistveno vplivajo na motivacijo in bio-psiho-socialno zdravje stanovalcev. Če se vzdražijo pozitivni spomini, se sprostijo hormoni, kot so dopamin in oksitocin, ki vplivajo na dobro počutje. Stanovalci postanejo bolj motivirani in so tudi bolj zaupljivi. Zadovoljstvo stanovalcev se na splošno poveča, kar povratno deluje tudi na negovalce.
V našem Domu se tako v največji možni meri trudimo, da zberemo čimbolj popolne biografske podatke stanovalca, s pomočjo katerih razumemo posameznika kot celoto in se mu lahko čimbolj prilagajamo.