KAJ JE POTREBNO STORITI PRED SPREJEMOM V DOM?
Postopek se prične z vložitvijo prošnje za sprejem v institucionalno varstvo. Prošnja mora biti podpisana s strani vlagatelja, oziroma s strani zakonitega zastopnika. Prošnji je potrebno priložiti zdravniško mnenje, ki ne sme biti starejše kot mesec dni ter izjavo o plačilu oskrbnih stroškov (v kolikor je potrebno doplačilo s strani druge osebe). Ko prejmemo prošnjo jo obravnava Komisija za sprejem, premestitev in odpust. Popolne prošnje uvrstimo na seznam čakajočih, prosilce pa povabimo na informativni sestanek, kjer podamo več informacij in pokažemo Dom.
KOLIKO ČASA TRAJA ČAKALNA DOBA ZA SPREJEM V DOM?
Čakalna doba za sprejem v Dom je odvisna od potreb prosilca/ke in željenega bivalnega standarda (eno ali dvoposteljna soba). Ocenjujemo, da je trenutna čakalna doba za sprejem v Dom približno 3 leta (za namestitev v enoposteljno sobo se čakalna doba še podaljša).
ALI LAHKO ISTOČASNO, KO VLOŽIMO PROŠNJO ZA SPREJEM V VAŠ DOM, PODAMO PROŠNJO TUDI V KAKŠEN DRUG DOM?
Seveda. Glede na dolge čakalne dobe, je priporočljivo vložiti prošnjo še v kakšen dom, predvsem v tiste, ki imajo krajšo čakalno dobo. Tako imajo prosilci večjo možnost sprejema v dom. V primeru, da ste sprejeti v dom, je priporočljivo, da ostale domove obvestite, da sprejem ni več aktualen, oziroma podate prošnjo za premestitev v izbrani dom.
KAKŠNI SO KRITERIJI SPREJEMA V DOM?
O sprejemu v naš Dom odloča Komisija za sprejem, premestitev in odpust stanovalcev. Pri sprejemu v Dom se upoštevajo naslednji kriteriji: datum prejetja prošnje, zdravstveno stanje, socialno stanje, stalno prebivališče.
KAKO JE POSKRBLJENO ZA ZDRAVSTVENO OSKRBO STANOVALCEV?
Ob sprejemu v Dom stanovalci dobijo možnost izbire osebnega zdravnika v Domu. Pomembno je, da v ambulanti osebnega zdravnika, ki ga je vaš svojec obiskoval pred odhodom v Dom, uredite, da kartoteko pošljejo v domsko ambulanto. Pomembno je, da je kartoteka v našem Domu že ob sprejemu, saj lahko le tako novo sprejetemu stanovalcu nudimo ustrezno nego in nadaljujemo ustrezno terapijo. Zdravnik splošne medicine je v Domu prisoten vsak delovnik, specialist psihiater enkrat tedensko ter specialistka fiziatrinja po potrebi.
KOLIKOKRAT DNEVNO MENJATE STANOVALCEM PLENICE?
Po merilih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije se plenice menjajo trikrat dnevno (dve dnevni plenici in ena nočna plenica). Vendar stanovalcem zamenjamo plenico tudi večkrat, če je to potrebno. Če pri posameznemu stanovalcu opazimo potrebo po pogostejši menjavi plenic v daljšem časovnem obdobju, se s svojci dogovorimo, da nam dostavijo potrebno količino plenic.
KDAJ SO URE OBISKOV V DOMU?
Obiski svojcev in drugih za stanovalca pomembnih oseb so zaželeni in jih Dom vzpodbuja. Dovoljeni so v času od 8.00 do 20.00. V skladu s predhodnim dogovorom so možni tudi izven tega časa. Ob prihodu obiskovalce evidentiramo, pri čemer zabeležimo h komu je obiskovalec namenjen. S takšnim načinom evidentiranja imamo nadzor nad tem, kdo je prišel v Dom.
KAKO IN KJE UREDIM ZAHTEVO ZA PRIZNANJE PRAVICE DO DODATKA ZA POMOČ IN POSTREŽBO (DPP)?
Po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je dodatek za pomoč in postrežbo pravica iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki ni odvisna od premoženjskih razmer upravičenca. Dodatek za pomoč in postrežbo je mesečni denarni prejemek, s katerim upravičenec poravnava stroške, nastale zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju, zaradi katerih ne more zadovoljevati osnovnih življenjskih potreb in zato nujno in stalno potrebuje tujo nego in pomoč.
Pridobitev pravice je pogojena z zakonsko določenim statusom osebe in mnenjem invalidske komisije ali drugega izvedenca zavoda, da je osebi za opravljanje osnovnih življenjskih potreb nujno potrebna stalna pomoč in postrežba drugega ali da gre za osebo, ki ji ta pravica po zakonu pripada zaradi določenih zdravstvenih okoliščin.
Zahtevo za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo lahko poda osebni zdravnik zavarovanca (obrazec IZ1), upokojenec sam ali njegov zakoniti zastopnik oziroma pooblaščenec (obrazec ZPIZ 10340-1 Zahteva za priznanje pravice do invalidnine, dodatka za pomoč postrežbo, prištete dobe). Oba obrazca sta dostopna na spletni strani Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.
Mnenje o tem, ali je upravičencu potrebna stalna pomoč in postrežba za opravljanje vseh ali pa le večine osnovnih življenjskih potreb, če je slep ali slaboviden, ali mu je potrebno stalno nadzorstvo, ali da je zmožnost premikanja zmanjšana za najmanj 70 odstotkov, poda invalidska komisija ali drug izvedenec zavoda.
KAKŠEN BIVALNI STANDARD NUDI DOM?
Stanovalcem Doma je na voljo 116 enoposteljnih ter 57 dvoposteljnih sob.
KATERE AKTIVNOSTI SO NA VOLJO STANOVALCEM?
V Domu organiziramo različne aktivnosti, ki so razvidne in časovno opredeljene v razporedu dnevnih, tedenskih in mesečnih aktivnosti. Razporedi aktivnosti so obešeni na vidnih mestih Doma. Stanovalci lahko pri dejavnostih, ki se odvijajo v Domu, sodelujejo prostovoljno, v skladu s svojimi interesi, željami in zmožnostmi.
V okviru svojih možnosti stanovalci sodelujejo v kulturnem in družabnem življenju v Domu in izven Doma. Ob praznikih in drugih priložnostih organiziramo kulturne in zabavne prireditve, koncerte, likovne in druge razstave, nastope posameznikov in skupin, literarne in družabne dogodke, srečanje z otroci iz vrtca, učenci osnovnih šol in dijaki srednjih šol, piknike, izlete, sprehode, izobraževanja in drugo.
Najmanj enkrat letno oziroma po potrebi izide interno glasilo Doma Marjana, v katerem s svojimi prispevki sodelujejo stanovalci, njihovi svojci, zaposleni, prostovoljci in drugi zainteresirani.
KAKO JE Z IZHODI STANOVALCEV?
Stanovalce spodbujamo, da so tudi po namestitvi v Dom še naprej aktivni in povezani s svojo socialno mrežo. Izhodi stanovalcev niso omejeni, so pa priporočljivi v času med 6.00 in 20.00. Za izhode izven določenih ur se stanovalci dogovorijo z dežurnim osebjem.
V času odsotnosti stanovalcev (odsotnost 24 ur) se povrnejo le stroški prehrane. Če je odsotnost najavljena dva dni pred odhodom, se povrnejo stroški živil od prvega dne odsotnosti, v nasprotnem primeru pa od drugega dne odsotnosti dalje.
ALI IMATE VAROVANI ODDELEK? NA KAKŠNEM ODDELKU BIVAJO OSEBE Z DEMENCO?
Varovanega oddelka v našem Domu nimamo. Osebe z demenco bivajo na nadstropju, kjer izvajamo program, prilagojen stanovalcem z demenco.