Že od leta 1969 sta si takratni Svet za zdravstvo, socialno varstvo in delo ter Skupščina občine Ljubljana-Šiška prizadevala, da bi se čimprej zagotovila potrebna finančna sredstva za izgradnjo Doma starejših občanov Šiška. V letu 1970 je Center za socialno delo izvedel anketo, ki je zajemala 639 anketirancev, iz nje je razvidno, da je ena od osnovnih želja starejših občanov občine Ljubljana-Šiška, da se jim zagotovi domska oskrba in varstvo v domačem okolju. Tako sta v letih od 1970 do 1973 svet in skupščina vse napore usmerila k cilju, da so se izoblikovale konkretne programske zasnove za izgradnjo prvega doma starejših občanov v Šiški. Ta prizadevanja sta v letu 1974 vsestransko podprla Izvršni svet ter novo konstituirana Delegatska skupščina, s ciljem, da bi se čimprej pridobila projektna in investicijsko tehnična dokumentacija ter realizirali pogoji za pričetek prepotrebnega doma za starejše občane.
Dom je bil del celote novega naselja v Dravljah, soseske 7/1 in je po arhitekturnem konceptu, prometnem principu napajanja in oblikovanja prilagojen pogojem zazidave celotne soseske. Dom je bil zasnovan kot rekreacijsko kulturni, zdravstveni in oskrbovalni center za starejše občane, ki bo po svojem značaju deloval kot dom odprtega tipa. Pred Domom je bil urejen večji park. V njem so bile poteze oblikovanja izvedene z nizkim betonskim zidcem, ki je objemal ureditev okolice Doma. Dom je zasnoval arhitekt A. Peršin, Splošno gradbeno podjetje »Pionir« Novo mesto, oddelek Projekt 80, načrti so datirani v letu 1975.
Ob ustanovitvi se je dom imenoval Dom starejših občanov Marija Draksler – Marjana, po partizanki, zavedni Slovenki in eni od ustanoviteljic Slovenske protifašistične ženske zveze. Dom je od izgradnje leta 1977 s prenovo kuhinje Doma in z manjšimi rednimi vzdrževalnimi deli doživel večjo preobrazbo šele v letu 2012 – 2013. Takrat smo izvedli energijsko sanacijo Doma in ga preobleki v nov toplotni izolativni ovoj s pomočjo evropskih sredstev. Dom je oblikovno ohranil horizontalne linije obstoječih balkonov, le-ti so bili ob sanaciji zastekljeni. S svežimi svetlejšimi odtenki fasade in barvnimi horizontalnimi poudarki rdeče, oranžne in rumene barve je objekt postal lahkotnejši in bolj svetel, predvsem pa sodobno oblikovana stavba. Oblika stavbe je bila ohranjena v arhitekturnem in konstrukcijskem smislu. Na strehi smo ob sanaciji namestili še zbiralnike sončne energije za dopolnilno ogrevanje sanitarne vode, prenovili kotlovnico Doma in uredili prezračevanje jedilnice. Projekt energetske sanacije je zasnoval arhitekt M. Jeftič leta 2012.
Del pritličja našega Doma smo sočasno ob izvedbi novega plašča obnovili in funkcionalno prilagodili. V pritličju smo pridobili svetlejše in prijetne prostore: recepcijo, domsko restavracijo in Kavarno lepa Vida. Arhitekt D. Zupančič je v zasnovi prenove upošteval, da je dom starejših hiša in hkrati mesto v malem. Hiša ima vrt, vhod, dnevno sobo, kuhinjo, prostore za počitek in prostore za higieno. Hiša je dom. Tam bivamo in se počutimo domače, varno pred zunanjimi vplivi, doma se družimo z družinskimi člani. V dom povabimo prijatelje, da se z njimi družimo in si podelimo čas za poslušanje, smeh in tolažbo. Veliko zgodb, spominov se prepleta, srečuje in dotika, da hiša postane mesto. Dom starejših je kot krpanka. Park pred Domom je urejen kot sprehajalni rekreacijski park z visokim in nizkim rastjem. Zelenice so povezane s potkami za sprehajanje, del poti ima vadbene elemente za zunanjo fizioterapijo in lesen paviljon. V parku je še mini golf, vodomet in kavarniška terasa. Park je del doma in hkrati del četrti. V park in kavarno redno zahajajo obiskovalci iz sosednjih blokov, nemalokrat sem pripeljejo tudi svoje kužke. Naš Dom je odprt za hišne ljubljenčke.
Pri prenovi notranjosti smo skupaj s projektanti stremeli k temu, da v Domu dosežemo domačnost in vanj vtkemo tudi karakter lokacije in spomine stanovalcev. V domski restavraciji so na stenah celostenske skice znanih ljubljanskih motivov npr.: Kongresni trg z gradom, Filipov dvorec ob Tromostovju, Nebotičnik ter tudi nekatere ljubljanske plastike, kot sta Robbov vodnjak in spomenik Vodniku in drugi motivi. To so velika okna v svet spominov in domišljije.
Skice na stenah dopuščajo opazovalcu lastno domišljijo dokončanja podobe. Saj modrost pravi, da sliko nariše slikar, dokonča pa jo opazovalec. Stanovalci s svojimi spomini ob pogledih na stene s skicami dopolnjujejo lastne vrzeli in jih gradijo na novo. Na ta način je domska restavracija mesto – muzej – galerija.
Pritličje Doma je postalo gledališki parter, tu je bistvo družabnega življenja za stanovalce in obiskovalce. Park pred Domom je nujni del domskega bivalnega prostora za druženje in vadbo. V kavarni je še manjša muzejska zbirka starinskega porcelana in kristala, ki ju je Dom prejel v dar od stanovalke Vide. Z izbiro imena kavarne smo se poklonili gospe Vidi, darovalki porcelana.
V kasnejših letih med 2014 in 2018 smo Dom postopoma obnavljali, saj je Dom živa hiša in v njej živijo stanovalci in delajo marljivi zaposleni. Postopnost obnove je bila dobra odločitev, saj so se mnoge prvotne ideje s časom obrusile, prilagodile stanju in možnostim obstoječe arhitekture in potrebam stanovalcev in zaposlenih.
V zadnjih letih smo prenovili fizioterapijo, sobo zadnjega počitka, garderobe za zaposlene, dele pritličja in zahodni del etaž. Dom ima večjo in svetlejšo fizioterapijo, kjer smo upoštevali mnenja strokovnega kadra o preglednosti in funkcionalnosti vadbenega prostora. Z umikom nenosilnih predelnih sten je fizioterapija dobila dragocen prostor za boljšo vadbo stanovalcev in z izbiro primernih svetil prijetne svetle prostore.
V pritličju ob recepciji smo s sovprežnim jeklenim nosilcem premostili prostor in odstranili betonski steber sredi prostora. S tem posegom smo pridobili nov pomemben prostor: dvorano Marjano, ki smo jo poimenovali po Mariji Draksler- Marjani. Dvorano uporabljamo za različne manjše dogodke, delavnice in predavanja, pogosto pa jo uporabijo tudi bližnja društva za svoje dejavnosti.
V letih 2017 in 2018 smo izvedli obsežno prenovo etaž v zahodnem delu Doma. Obnova je zajemala zahodni del Doma od prvega nadstropja do zadnjega, šestega nadstropja. Prenova je zajemala več sklopov del: arhitekturno preobrazbo prostorov s posodobitvijo strojnih in elektro instalacij ter vgradnjo nove opreme v prenovljenih prostorih.
Arhitekturno zasnovo obnove etaž je načrtoval D. Zupančič. Pri zasnovi smo aktivno sodelovali tudi mi sami s strokovnimi službami Doma. Predlagane rešitve smo prevetrili in jih uskladili s standardi, ki jih v negi in oskrbi starostnikov poznamo iz prakse. Prenova etaž sloni na načelih, ki določajo dobro bivanje in dobro počutje stanovalcev in zaposlenih. Prav pogovori o možnih tlorisnih rešitvah ter o načinu poteka oskrbe stanovalcev ter kako naj bi stanovalci uporabljali sobe, kopalnice in skupne prostore, so nam omogočili, da smo ideje zbistrili in jih lahko udejanili, ne le na papirju, temveč tudi v praksi. Upoštevali smo pomen in vpliv prijetnega delovnega okolja na zaposlene.
Prijetno delovno okolje vpliva na dobro počutje zaposlenih in na dobre medsebojne odnose med zaposlenimi in stanovalci.
Že ob izgradnji je bil Dom, glede na takratne jugoslovanske standarde, zgrajen kot nadstandardni, saj je imel samo eno in dvoposteljne sobe s souporabo sanitarij na dve sobi. S prenovo smo dosegli še višji bivalni standard: sobe so za enega ali za dva in imajo svojo lastno kopalnico s sanitarijami. Vse dosegajo zadostno kvadraturo in osvetlitev.
Sobe stanovalcev so njihov lasten svet. Na stenah visijo slike njihovih bližnjih, imajo svoje lastne spominke, knjige in obleke. Intimnost sobe dopolnjuje še lastna kopalnica. Stanovalci imajo v sobah s kopalnico svoj lasten dom, svoje kraljestvo. Sem ne vstopamo kar tako. Če želimo vstopiti, se moramo najaviti, zato je ob vratih zvonec. Na vratih pa so imena stanovalcev.
V prihodnosti nas čakajo še novi izzivi, kot je ureditev zdravstvene ambulante, obnova vzhodnega dela objekta v etažah od prvega do šestega nadstropja in obnova nekaterih delovnih prostorov za naše zaposlene.
Zaključimo pa z mislimi na naše stanovalce. Naj jim bosta zdravje in sreča še dolgo naklonjena. Šiška pa je dobila nov stari Dom in Dom je postal Šiška.